Urejanje evidence nepremičnin v zemljiškem katastru, katastru stavb, GJI-ju, registru nepremičnin ali pa sveži merski podatki s terena so le nekatere izmed storitev, ki jih opravljamo v okviru geodetskega inženiringa in geodetskih storitev.
Ljudje pogosto potrebujejo pomoč pri pridobivanju in interpretaciji osnovnih informacij o nepremičnini. V Dobroviti za svoje stranke z veseljem uredimo evidenco nepremičnin, preverimo stanje na zemljiški knjigi oziroma opravimo meritve za potrebe projektiranja, dedovanja, gradnje (zahtevnih in manj zahtevnih) objektov, legalizacije na črno zgrajenih objektov, prodaje, kupovanja, kreditiranja, denacionalizacijskega postopka itd.
„V našem podjetju vlada medsebojno spoštovanje in zaupanje. Delo doživljam kot nenehno prepletanje različnih izzivov in osebne rasti.“
Ureditev meje
Ureditev in evidentiranje meje
Meja parcele se ureja v postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev (postopek urejanja meje), in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (postopek evidentiranja urejene meje). Rezultat tehničnega postopka urejanja meje je elaborat ureditve meje, ki predstavlja strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru. V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele.
Izravnava meje
Z izravnavo meje lahko spremenimo potek predhodno urejenega dela meje med dvema ali več parcelami. Vendar se ne sme spremeniti površina najmanjše parcele v postopku izravnavanja za razliko 5% in ne več kot 500 m2.
Označitev meje v naravi
Urejena meja se na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. O označitvi urejene meje v naravi izdelamo tehnično poročilo in ga pošljemo lastniku parcele, katere meja je bila označena, lastnikom sosednjih parcel in geodetski upravi.
Parcelacija
Parcelacija
V veliko premerih ni natančno določeno, kje točno poteka meja med vašo in sosednjo parcelo. Izkušen geodet na terenu vam bo na podlagi predhodnih meritev ter arhivskih podatkov predlagal potek katastrske meje in v nadaljevanju postopka izdelal elaborat.
Postopek delitve parcel se lahko izvede šele takrat, ko se nova meja stika s predhodno urejenim delom meje stare parcele.
Parcelacija-delitev
je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene.
Parcelacija-združitev
je oblikovanje ene parcele iz dveh, ki imata enako pravno stanje.
Komasacija
je upravni postopek, s katerim se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča.
Evidentiranje stavb in delov stavb
Evidentiranje stavb in delov stavb
Evidentiranje stavbe je storitev, ki združuje določitev zemljišča pod stavbo in vpis stavbe v kataster stavb za stavbo z enim ali večimi deli (npr. enostanovanjska hiša, večstanovanjska hiša-blok, gospodarsko poslopje, garaža ipd.).
Določitev in evidentiranje zemljišča pod stavbo
Stavba mora imeti evidentirano zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru. To naredimo z terensko izmero in izdelanim elaboratom za zemljiški kataster.
Skupni elaborat vsebuje tudi elemente elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, ki je uporaben za ureditev in razdelitev etažne lastnine v eno in večstanovanjski stavbi.
Vpis stavbe in delov stavb v kataster stavb:
Spremembe podatkov katastra stavb:
Za spremembo podatkov katastra stavb se šteje:
Pogoja za vpis sprememb podatkov v katastru stavb sta:
Geodetski načrt
Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih.
Geodetski načrt lahko vsebuje podatke o:
Podatki o zemljiških parcelah so podatki o mejah zemljiških parcel, številke zemljiških parcel in podatki o mejah vrst rabe.
Geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, in naročnik geodetskega načrta se ob naročilu izdelave geodetskega načrta glede na namen uporabe geodetskega načrta dogovorita, katere podatke iz drugega odstavka tega člena vsebuje geodetski načrt, ter določita podrobnost in natančnost prikazanih vsebin.
Geodetski načrt sestavljata grafični prikaz geodetskega načrta in certifikat geodetskega načrta.
Zakoličba
Zakoličenje objekta je skladno z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO) prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture.
Kdaj je zakoličenje potrebno:
Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je z ZGO predpisano gradbeno dovoljenje.
Izvedba zakoličenja:
Zakoličenje objekta se izvede skladno s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
Zakoličenje objekta se izvede kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti. Zakoličenje izvede geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Pri zakoličenju je lahko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine.
O zakoličenju objekta se skladno z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt, na podlagi katerega je omogočeno zakoličenje objekta skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Nova izmera
Nova izmera je postopek urejanja mej na območju, ki zajema najmanj deset parcel, ali na območju, večjem od treh hektarov.
Postopek izvede geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve za celotno območje nove izmere. V postopku evidentiranja nove izmere se na podlagi elaborata nove izmere evidentirajo urejene meje.
Geodetsko podjetje izdela elaborat nove izmere.
Postopek evidentiranja nove izmere uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave naročnika oziroma naročnice nove izmere.
Geodet izmeri in v elaboratu nove izmere prikaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale pa lahko predlaga prilagoditev zemljiškokatastrskega prikaza. V postopku evidentiranja nove izmere se evidentirajo samo meje, o katerih poteku lastniki soglašajo in za katere se predlagana meja ne razlikuje od tiste po podatkih zemljiškega katastra.
Vpis javne infrastrukture v register GJI
Zbirne podatke o GJI vodi geodetska uprava v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov, ki so evidentirani v posameznih katastrih gospodarske javne infrastrukture.
Vodenje in vzdrževanje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, podeljevanje identifikacijskih oznak objektom gospodarske javne infrastrukture ter posredovanje zbirnih podatkov v zbirni kataster podrobneje določa Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora.
Evidentiranje objektov javnega komunikacijskega omrežja podrobneje ureja Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. Lastnik javnega komunikacijskega omrežja mora posredovati podatke o objektih javnega komunikacijskega omrežja neposredno Geodetski upravi RS v roku treh mesecev po končanju gradnje.
Evidentiranje objektov vodovodnega omrežja podrobneje ureja Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da morajo upravljavci javnih vodovodov voditi podatke o vodovodu in posredovati zbirne podatke v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Evidentiranje objektov kanalizacijskega omrežja podrobneje ureja Obvezno navodilo za vsebine in način poročanja o načinu izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Lastniki gospodarske javne infrastrukture so dolžni zagotoviti, da se zbirni podatki o objektih gospodarske javne infrastrukture posredujejo v zbirni kataster na Geodetsko upravo RS.
Energetska izkaznica
Kaj je energetska izkaznica? Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Bistven del energetske izkaznice ni zgolj podatek o rabi energije, temveč tudi predlagani ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti, ki so del energetske izkaznice |
SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA ZA ODDELEK GEODETSKE STORITVE
Dobrovita d.o.o.
Tbilisijska ulica 87
1000 Ljubljana
tel: 01 54 42 400
fax: 01 54 42 401
mail: [email protected]