Tridesetletnico delovanja smo obeležili s srečanjem zaposlenih, sodelavcev, partnerjev in strokovnjakov. Osebne zgodbe in razprava o prihodnosti zaposlovanja so poudarile pomen plačanega dela, pravočasne podpore in sodelovanja.
V Dobroviti že tri desetletja povezujemo ljudi in delo ter ustvarjamo zaposlitvene priložnosti tudi za osebe z izkušnjo duševne bolezni. Ob jubileju smo se ozrli na prehojeno pot in odprli vprašanje, ki usmerja naše delo tudi v prihodnje: kako ustvarjati delovna okolja, v katerih lahko posameznik razvija svoje sposobnosti, ohranja samostojnost in dobi podporo, ko jo potrebuje. Našo zgodbo soustvarjajo zaposleni, strokovne službe, poslovni partnerji in podporne organizacije. Njihove izkušnje smo ob obletnici predstavili tudi v kratkem filmu Niste vedeli, ki v ospredje postavlja ljudi in odnose, na katerih temelji Dobrovita.
Od prvih korakov do novih razvojnih priložnosti
Igor Pavel, ustanovitelj in dolgoletni direktor Dobrovite, danes njen prokurist, je spomnil na začetke, ki so jih spremljali stigma, nezaupanje in iskanje novih poti do zaposlitve. Vodilo je bilo jasno: ljudem omogočiti, da se usposobijo, dobijo resnično priložnost na trgu dela in s svojim delom zaslužijo za življenje. Pri uresničevanju te vizije so bili ključni zavzeta ekipa, sodelovanje s ŠENT-om in podpora Zavoda za zaposlovanje.
Direktor Dobrovite Klemen Grom je poudaril, da podjetje povezuje potrebe zaposlenih po prilagojenih delovnih mestih in podpori z zahtevami konkurenčnega trga. Ob skrbi za zaposlene vsak dan upravičujemo tudi zaupanje naročnikov s kakovostnimi, pravočasnimi in cenovno konkurenčnimi storitvami. Predstavil je razvojno usmeritev podjetja, ki želi ob storitvah razvijati dodaten steber za dolgoročno vzdržnost in konkurenčnost. Priložnosti prepoznavamo tudi v povezovanju ljudi in tehnologije. Digitalna orodja, umetna inteligenca in robotizacija lahko pomagajo delo bolje prilagoditi zaposlenim ter jim olajšati vključevanje v delovno okolje.
Delo več kot le dohodek
Osrednji strokovni del dopoldanskega srečanja je bila okrogla miza z naslovom Ker nihče ne uspe sam o prihodnosti vključevanja, dela in dostojanstva, ki jo je vodila novinarka in moderatorka Valentina Plaskan. Pogovor je povezal izkušnje uporabnikov ter strokovne, podjetniške in mednarodne poglede. Sogovorniki so poudarili, da delo poleg dohodka prinaša vsakodnevni ritem, odnose, občutek pripadnosti in možnost dejavnega sodelovanja v družbi.
Andreja Štepec, predsednica sveta uporabnikov ŠENT-a, je izpostavila pomen plačanega dela za samospoštovanje in samostojnost. Poudarila je, da morajo imeti ljudje besedo pri odločitvah o svojem življenju ter da morajo biti njihove izkušnje in znanje priznani. Opozorila je tudi na pomen vrstniške podpore in pravočasnega dostopa do zaposlitvene rehabilitacije.
Jana Ponikvar, direktorica ŠENTPRIME, je poudarila potrebo po posamezniku prilagojeni obravnavi in podpori, ki se nadaljuje tudi po zaposlitvi. Dobre prakse zgodnje rehabilitacije in prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela je treba prenesti v sistem ter jim zagotoviti stabilno financiranje.
Nace Kovač, direktor ŠENT-a, je opozoril na nujnost tesnejšega povezovanja zdravstva, socialnega varstva, bivanja, izobraževanja in zaposlovanja. V središču mora biti človek, sodelovanje med službami pa se mora odražati v konkretni, usklajeni podpori.
Pravočasna podpora in sodelovanje za prihodnost
Tomaž Čučnik, poslovodni sekretar Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, je izpostavil pomen trajne, smiselne in plačane zaposlitve. Invalidska podjetja za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest potrebujejo stabilno poslovno okolje, predvidljive spodbude ter možnosti za vlaganje v opremo, nove dejavnosti in strokovno podporo.
Mag. Andreja Znoj, generalna direktorica Direktorata za invalide, je poudarila, da uspešnost sistema zaposlovanja invalidov poleg številk kažejo predvsem izkušnje uporabnikov: ali pravočasno dobijo ustrezno storitev in ali lahko zaposlitev dolgoročno ohranijo. Med prihodnjimi nalogami je predstavila prenovo mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za boljšo regionalno dostopnost in krajše čakalne vrste.
Belgijski strokovnjak Bernard Jacob je ob predstavitvi izkušenj reforme duševnega zdravja poudaril povezovanje zdravljenja, bivanja, izobraževanja, socialne podpore in dela v okolju, kjer človek živi. Posebej je izpostavil vključevanje uporabnikov in svojcev kot enakovrednih partnerjev pri oblikovanju sprememb.
Ob razpravi o tehnološkem razvoju je Igor Pavel spomnil, da morajo nova orodja zaposlenim pomagati delo opravljati lažje in kakovostneje. Bistveni ostajajo mentorstvo, postopno uvajanje ter prepoznavanje sposobnosti, želja in okoliščin vsakega posameznika.
Našo zgodbo ustvarjamo skupaj
Tridesetletnica je priložnost za zahvalo vsem, ki soustvarjate Dobrovito, in povabilo k nadaljnjemu sodelovanju. Izkušnje jubilejnega srečanja potrjujejo, da resnične priložnosti za delo nastajajo s povezovanjem znanja, izkušenj in odgovornosti.
V novo desetletje vstopamo z zavezo, da bomo še naprej povezovali raznolikost, razvijali odličnost ter ustvarjali pogoje za varno in dostojanstveno življenje naših zaposlenih.
