Preskoči na vsebino
Vse novice
Skupnost 2. 2. 2026

Od politike k praksi: kako evropske usmeritve zaživijo v delovnem okolju

V pogovoru je izpostavila pomen socialne ekonomije kot pomembnega stebra prihodnjega razvoja Evrope ter poudarila, da socialna podjetja niso zgolj dopolnilo klasičnemu gospodarstvu, temveč ključen del trajnostnih rešitev na področju zaposlovanja, vključevanja ranljivih skupin in dolgoročne konkurenčnosti.
Obisk Dobrovite je ponudil konkreten vpogled v to, kako se evropske politike lahko uspešno prenesejo v prakso – skozi delovna okolja, ki združujejo podjetniško učinkovitost, družbeno odgovornost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Intervju z Ruth Paserman odpira razmislek o prihodnosti dela, vlogi socialne ekonomije in pomenu povezovanja evropskih strategij z lokalnimi zgodbami, ki dokazujejo, da je drugačen model dela mogoč – in uspešen.
Vabljeni k branju! 

 

Intervju z Ruth Paserman iz Evropske komisije

Ruth Paserman je direktorica za sklade, programe financiranja in izvajanja na Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji. Ljubljano je obiskala novembra 2025, kjer je sodelovala kot govorka na 2. mednarodnem kongresu dela: Razdeljen svet, povezano delo.

V času svojega obiska si je vzela čas tudi za obisk Dobrovite, kjer se je seznanila z našo organizacijo, dejavnostmi in pristopom zaposlovanja oseb z različnimi oblikami invalidnosti. Obiskala je delavnico, se srečala z zaposlenimi in podrobneje spoznala delovanje Dobrovite kot socialnega podjetja. Gospa Paserman je prijazno odgovorila tudi na nekaj naših vprašanj.

Dobrovita: Gospa Paserman, hvala, ker ste si vzeli čas za pogovor z nami. Za začetek – kako bi na kratko opisali svojo vlogo pri Evropski komisiji?

Ruth Paserman: Na Evropski komisiji vodim področje programov financiranja in njihovega izvajanja v okviru Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Naše delo je osredotočeno na to, kako lahko EU s pomočjo instrumentov, kot je Evropski socialni sklad, podpira bolj vključujočo in pravično družbo. To vključuje podporo zaposlovanju, pomoč ranljivim skupinam, spodbujanje socialnih podjetij in krepitev socialne ekonomije.

Dobrovita: Vaše delo pokriva zelo pomembna področja – socialno pravičnost, zaposlovanje in vključevanje. Kako vidite odnos med socialno politiko in gospodarskim razvojem?

Ruth Paserman: Resna napaka bi bila, če socialnih vprašanj ne bi povezovali z gospodarstvom. Trajnostni gospodarski razvoj ne more obstajati brez vključujoče družbe, v kateri imajo ljudje dostop do dostojnega dela in socialne varnosti. Ko ustvarjamo okolja, v katerih so zaposleni vključeni in cenjeni, to izboljšuje kakovost življenja in hkrati prispeva k bolj stabilnemu in inovativnemu gospodarstvu. To je bistvo socialne ekonomije – in področje, kjer vidimo resničen potencial za rast in skupno blaginjo.

Fotografija: Prokurist Igor Pavel, direktorica za sklade, programe financiranja in izvajanja pri EU, Ruth Paserman, vodja oddelka Sestavljanje proizvodov, Blaž Brešan in namestnik vodje oddelka Sestavljanje proizvodov, Blaž Polajžer, ob ogledu delavnice v Ljubljani

Fotografija: Prokurist Igor Pavel, direktorica za sklade, programe financiranja in izvajanja pri EU, Ruth Paserman, vodja oddelka Sestavljanje proizvodov, Blaž Brešan in namestnik vodje oddelka Sestavljanje proizvodov, Blaž Polajžer, ob ogledu delavnice v Ljubljani 

Dobrovita: Socialna podjetja in pristopi ESG (okoljski, socialni in upravljavski vidiki) so danes zelo v ospredju. Kako vidite vlogo socialnih podjetij v Evropi in kako vaše delo podpira njihov razvoj?Ruth Paserman: V zadnjih letih so socialna podjetja postala ključni del evropskega socialnega sistema. Ne zagotavljajo le storitev in zaposlitvenih priložnosti, temveč delujejo tudi kot nosilci sprememb v lokalnih skupnostih. Naša vloga je zagotoviti, da imajo dostop do financiranja, podpore in sistemskih rešitev, ki jim omogočajo rast in večji učinek. Pomagamo organizacijam, kot je Dobrovita, uresničevati njihovo poslanstvo in s tem podpirati najbolj ranljive člane lokalnih skupnosti.

Dobrovita: Nedavno ste bili gostja na Mednarodnem kongresu dela v Ljubljani, kjer ste govorili o demokraciji v gospodarstvu in vlogi zaposlenih. Kaj vam je bilo pri tem dogodku najpomembnejše?

Ruth Paserman: V Sloveniji sem govorila o pomenu vključevanja zaposlenih ne le v delo, temveč tudi v odločanje in lastništvo podjetij. Modeli, kot so ESOP-i (programi lastništva zaposlenih), predstavljajo korak naprej k bolj pravičnim in povezanim organizacijam. To ni le vprašanje ekonomije – to je demokracija v praksi, kjer imajo posamezniki večji vpliv na našo skupno prihodnost.

Fotografija: Ruth Paserman si je z zanimanjem ogledala delovne procese, ki jih na oddelku za Sestavljane proizvodov dnevno izvajajo.
Fotografija: Ruth Paserman si je z zanimanjem ogledala delovne procese, ki jih na oddelku za Sestavljane proizvodov dnevno izvajajo. 

Dobrovita: Med obiskom Slovenije ste na priporočilo Patrizie Bussi, direktorice ENSIE (Evropske mreže socialnih podjetij za vključevanje), obiskali tudi Dobrovito kot primer dobre prakse med WISE (socialnimi podjetji za delovno vključevanje). Kako ocenjujete Dobrovito in njen poslovni model?Ruth Paserman: Moj obisk Dobrovite je bil zelo dragocen. Videla sem organizacijo, ki na zelo profesionalen način združuje gospodarsko učinkovitost z močnim socialnim poslanstovm. Posebej me je navdušila raznolikost dejavnosti – od proizvodnih delavnic do geodetskih storitev – ter dejstvo, da je vse to povezano v dobro organiziran sistem, ki ustvarja stabilna delovna mesta za ljudi z različnimi vrstami invalidnosti. Najbolj pa me je navdušila predanost zaposlenih gradnji vključujoče skupnosti, v kateri se lahko vsak počuti sprejetega in produktivnega.

Dobrovita: Obiskali ste tudi delavnice in se srečali z zaposlenimi. Kaj vam je iz te izkušnje najbolj ostalo v spominu?

Ruth Paserman: Najbolj me je presenetilo vzdušje – občutek varnosti, spoštovanja in profesionalnosti. Delo v delavnicah ni bilo zgolj prilagojeno delo, temveč kakovostno in resnično produktivno delo. To je izjemno pomembno, saj dokazuje, da lahko socialna podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost, hkrati pa zagotavljajo dostojne in vključujoče delovne pogoje.

Fotografija: Blaž Brešan, vodja oddelka za sestavljanje proizvodov, je Ruth Paserman pojasnil, kako so delovni procesi zasnovani za doseganje najboljših rezultatov ter hkrati prilagojeni zaposlenim.

Fotografija: Blaž Brešan, vodja oddelka za sestavljanje proizvodov, je Ruth Paserman pojasnil, kako so delovni procesi zasnovani za doseganje najboljših rezultatov ter hkrati prilagojeni zaposlenim. 

Dobrovita: Dobrovita deluje tudi na zelo konkurenčnih tržnih področjih, kot so geodetske storitve, čiščenje in vzdrževanje okolja. Kako to vidite v kontekstu evropske socialne ekonomije?Ruth Paserman: Takšni primeri predstavljajo prihodnost socialne ekonomije. Socialna podjetja ne smejo ostati omejena na zgolj nekatere nišne dejavnosti — ravno nasprotno, njihova moč je v tem, da vstopajo na konkurenčne trge in tam dokazujejo, da lahko socialni in gospodarski cilji obstajajo hkrati. Dobrovita je zelo dober primer te sinergije. Njena prizadevanja za nove priložnosti kažejo, da so socialna podjetja lahko zelo prilagodljiva in tržno uspešna.

Dobrovita: Kakšno sporočilo bi želeli nameniti zaposlenim v Dobroviti glede njihove vloge v širšem evropskem kontekstu?

Ruth Paserman: Organizacije, kot je Dobrovita, so ključni del evropskega odziva na izzive trga dela, staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile. V času, ko se Evropa sooča s pomanjkanjem delavcev, šteje vsak delavec in vsako delovno mesto. Na ta način gradimo bolj vključujočo, pravičnejšo in odpornejšo Evropo.

Fotografija: Prokurist Dobrovite Igor Pavel je direktorici za sklade, programe financiranja in izvajanja pri EU Ruth Paserman predstavil vsak oddelek Dobrovite posebej ter pojasnil vlogo Dobrovite v slovenskem prostoru. 

Fotografija: Prokurist Dobrovite Igor Pavel je direktorici za sklade, programe financiranja in izvajanja pri EU Ruth Paserman predstavil vsak oddelek Dobrovite posebej ter pojasnil vlogo Dobrovite v slovenskem prostoru. 

Dobrovita: Kakšen nasvet bi dali organizacijam, ki želijo postati bolj vključujoče in usmerjene v trajnost?Ruth Paserman: Bistveno je, da začnete pri ljudeh. Prisluhnite zaposlenim. Razvijajte programe, ki resnično odgovarjajo njihovim potrebam. In ne pozabite meriti učinka – tako socialnega kot ekonomskega. Trajnost in vključevanje nista zgolj trenda, ampak ključna stebra prihodnosti vsake uspešne organizacije.

Dobrovita: Ruth, hvala za vaše vpoglede in vaš čas – vaše delo ima resničen vpliv na ljudi po vsej Evropi.

Ruth Paserman: Hvala. Zelo sem vesela, da sem imela priložnost deliti svoje poglede z vami.