V tridesetih letih se v podjetju navadno zamenjajo generacije zaposlenih, spremenijo se poslovni modeli, tehnologije in predstave o tem, kakšno naj bi bilo dobro delovno okolje. V Dobroviti pa je kljub številnim spremembam ostalo eno prepričanje nespremenjeno: poslovna uspešnost in odgovornost do ljudi sta neločljivo povezani.
Od vizionarske ideje do vključujočega podjetja
Ko danes govorimo o vključevanju, raznolikosti in družbeni odgovornosti podjetij, se zdi skoraj samoumevno, da organizacije poleg poslovnih rezultatov razmišljajo tudi o svojem vplivu na ljudi in okolje. Pred tridesetimi leti je bilo drugače. Dobrovita je nastajala v obdobju, ko so se v Sloveniji šele oblikovali prvi sodobnejši modeli skupnostne skrbi za ljudi z izkušnjo duševne bolezni, ideja socialnega podjetništva pa je bila za večino poslovnega sveta še precej oddaljena.
Ko je Dobrovita leta 1996 pridobila status invalidskega podjetja, socialno podjetništvo še ni imelo jasnega mesta v našem gospodarskem prostoru, vključujoče zaposlovanje pa je bilo bolj izjema kot pravilo. Dobrovita je tako že od začetka rasla na presečišču dveh svetov, ki ju takrat številni še niso znali povezati: socialnega poslanstva in poslovne stvarnosti.
Ves čas je iskala odgovore na vprašanje, kako ustvarjati delovna mesta za ljudi, ki jih običajni trg dela pogosto spregleda, in hkrati graditi podjetje, ki bo sposobno preživeti, rasti ter ohranjati zaupanje naročnikov.
To je bilo izjemno zahtevno, saj je bilo treba povezati številne dejavnike: kakovost storitev, zanesljivost, konkurenčnost, ustrezno znanje in sposobnost prilagajanja. Sodelovanje v projektu PHARE LIEN – Trst in Ljubljana za socialno podjetje je leta 1997 utrdilo spoznanje, ki je skozi leta postalo eno temeljnih načel Dobrovite: socialni cilj in gospodarska uspešnost sta dve plati iste zgodbe o uspehu.
Štiri dejavnosti, 200 zaposlenih
Ta ideja je sčasoma dobila konkretnejše poslovne oblike. Dobrovita je prvotno dejavnost urejanja okolice postopoma nadgradila z razvojem čistilnega servisa, sestavljanjem proizvodov in geodetskimi storitvami. Pod eno organizacijsko streho je tako združila štiri precej različne dejavnosti.
Rast podjetja potrjuje tudi povečevanje števila zaposlenih. Julija 2013 je Dobrovita zaposlovala 50 ljudi, pet let pozneje že 100, julija 2026 pa je dosegla nov mejnik: 200 zaposlenih. Danes je med njimi približno 45 odstotkov oseb s statusom invalida.
Učenje, povezovanje in soustvarjanje dobrih praks
Dobrovita se je vsa tri desetletja razvijala tudi z učenjem iz praks v državah, kjer sta bili področji socialnega podjetništva in delovne rehabilitacije bolj razviti kot v Sloveniji.
Zaposleni so se povezovali z evropskimi organizacijami in mrežami, obiskovali ter preučevali dobre prakse v tujini in sodelovali z mrežami, kot so ENSIE (European Network of Work Integration Social Enterprises), CEFEC (Confederation of Social Firms, Social Enterprises and Social Cooperatives), Consorzio per l’Impresa Sociale in UK Social Firms.
Ta pristop je pripomogel k postopni spremembi vloge Dobrovite. Organizacija, ki se je sprva predvsem učila na primerih iz tujine, je sčasoma postala zanesljiv partner mednarodnih organizacij in soustvarjalec dobrih praks v domačem okolju.
Leta 2005 je organizirala mednarodno konferenco CEFEC. Istega leta je izšla tudi knjiga Socialno podjetje, od ideje k praksi, ki sta jo napisala Igor Pavel, dolgoletni direktor in sedanji prokurist Dobrovite, ter Polona P. Štefanič, članica uprave in vodja oddelka financ in računovodstva.
Leta 2016 je bila Dobrovita vodilni partner mednarodnega projekta I.D.E.A.S., ki je prispeval k razvoju Listine raznolikosti v Sloveniji. Njeno razvojno usmeritev so dodatno potrdili priznanje Invalidom prijazno podjetje ter pridobljena certifikata po standardih ISO 9001 in ISO 14001.
Srce Dobrovite so ljudje
Čeprav so takšni mejniki za podjetje izjemno pomembni, se njegova kultura pogosto najjasneje pokaže v vsakdanjih odnosih in skupnih doživetjih.
Dobrovitino zgodovino so zaznamovali številni dogodki za krepitev ekip, druženja ob rojstnih dnevih in jubilejih, kostanjevi pikniki, športni dogodki ter interne zgodbe, ki so z leti postale del identitete podjetja.
Mednje sodijo nekdanji maskoti Fata in Polde, grm dobrovita (Viburnum lantana), posajen v Lipici, in pesniška zbirka našega zaposlenega Stanka, katerega pesmi je zbral, uredil in izdal sodelavec Miran. Pomemben del te zgodbe so tudi športni uspehi zaposlenih in himna Dobrovite, ki je nastala v jubilejnem letu.
Srce Dobrovite so ljudje. Njihova vloga je bila ves čas eden ključnih temeljev identitete podjetja. To se še posebej kaže v načinu, kako Dobrovita razume podporo zaposlenim. Leta 2022 je ustanovila Sklad vzajemne pomoči, ki zaposlenim omogoča hitro finančno pomoč v nujnih življenjskih situacijah.
Vključevanje kot vsakdanji način dela
Največji dosežek Dobrovite je prav v tem, da je poslovni model, ki je nekoč veljal za vizionarskega, danes v celoti vpet v vsakdanje delovanje podjetja.
Zaposleni opravljajo svoje naloge, naročniki pričakujejo rezultate, ekipe skupaj rešujejo težave, vodje usklajujejo delo, podjetje pa išče nove posle in priložnosti, prilagaja procese ter skrbi za kakovost storitev.
Vključevanje je postalo usklajen način dela, ki Dobroviti prinaša odlične rezultate in poslovne uspehe.
Pogled v prihodnost
Ob jubilejih se podjetja pogosto ozrejo nazaj, a mejnik, kot je 30 let Dobrovite, odpira tudi vprašanja o prihodnosti.
Trg dela se bo še naprej spreminjal, tehnologija bo preoblikovala določene poklice, organizacije pa se bodo soočale s staranjem zaposlenih, pomanjkanjem kadrov in vse večjo potrebo po prilagodljivih delovnih okoljih.
Dobrovita se je teh vprašanj lotila že pred petnajstimi leti. Kot odgovor nanje je uvedla mentorske programe, izobraževanja, razvoj kompetenc, programe dobrega počutja in aktivnosti za podaljševanje delovne aktivnosti.
Verjamemo, da je vsakdo med nami v življenju uspel tudi po zaslugi pomoči drugih. Za vsakim poslovnim rezultatom stojijo ljudje. Za vsakim novim delovnim mestom je nekdo, ki je ustvaril priložnost. Za vsakim uspešnim projektom pa je mreža ljudi, katerih skupno delo temelji na zaupanju, znanju in sodelovanju.
Dobrovita je v treh desetletjih zrasla iz majhne vizionarske ideje v podjetje z 200 zaposlenimi in štirimi dejavnostmi. Njena najpomembnejša zgodba presega poslovno rast: kaže, da je gospodarsko uspešnost mogoče graditi tako, da ljudje ostanejo v središču.
Ker nihče ne uspe sam. In tako bo v Dobroviti tudi v prihodnje.
Uredništvo Dobrovite
